O knjigi
Slovenci smo v Istri avtohtono prebivalstvo. Prejšnje stoletje je bilo za nas še posebno viharno. Bili smo mali narod, zato so z nami počeli, kar se jim je zahotelo – najprej tujci, potem “slovanski bratje”. Taka je pač usoda. Zaskrbljujoče pri tem pa je, da smo k temu veliko prispevali tudi sami. Namesto da bi se borili za svojo zgodovinsko in kulturno dediščino, za svojo narodnostno pravico do ozemlja, na katerem smo stoletja živeli, smo to prepustili voditeljem, ki so zaradi lastnih interesov popolnoma zanemarili nacionalni interes. Načrtno prilaščanje Istre je potekalo prikrito. Napisana, vendar skrita dejstva zato niso smela na dan, saj Slovenci nismo smeli vedeti, da si zgodovina in politika nasprotujeta. Menim, da imamo Slovenci pravico izvedeti do sedaj zamolčana dejstva o slovenskem narodu in o ozemljih, na katerih od nekdaj živimo. Objektivna resnica je (oziroma naj bi bila) zmeraj podkrepljena z dejstvi. V pričujoči knjigi jih želim nanizati čim več, da si bo bralec lahko bolje predstavljal tedanje razmere. Vedeti je namreč treba, da politika na eni in ljudstvo na drugi strani velikokrat nimata enakih stališč in pogledov in da s to knjigo ne želim prizadeti sosednjega naroda. Morda bodo Hrvati iz te knjige izvedeli kaj, kar je bilo zamolčano tudi njim. Več bomo vedeli drugi o drugih, bolje se bomo lahko razumeli in lažje živeli v sosedstvu. Krivica je bila storjena tudi zgodovinski stroki, ki ji gradivo, ki ga obravnavam, ni bilo dostopno. Upam, da bo začela preučevati tudi tiste dogodke, na katere se slovenska politika v preteklosti ni ustrezno odzvala. Želim si, da bi moje pisanje pripomoglo k temu, da bodo prihodnje odločitve glede nacionalnih interesov bolj v skladu z zgodovinskimi dejstvi.
Avtor
V Ljubljani, 28. novembra 2006
Zadnje iz odmevov, člankov in tribune
NIČ NAM NI TREBA HITETI Z ARBITRAŽNIM SPORAZUMOM!
Tone Pelc, Maribor, 6.5.2011
Nič ni treba hiteti z arbitražnim sporazumom. Prvič bomo videli, kje je Slovenija. Slovenci do sedaj nismo imeli zgodovinskega atlasa, ki bi zajemal celotno slovensko zgodovino, čeprav je znameniti Kozlerjev zemljevid Slovenske dežele nastal že leta 1848 in izšel leta 1853.
Konec septembra 1991 smo bili v Nerezinah na otoku Lošinju s hčerkama Nino in Barbaro. Stari pomorski kapitani, g. Babić - Titov osebni priatelj in soborec mi je dejal: ''Tone, celotna Istra je vaša. Ne pozabite tega!'' Tudi drugi kapitani so temu pritrdili