Domov >>
Zgodovina Istre
Zgodovinski zemljevid št. 11 – Hrvaška okoli l. 1391, Bosna za časa Stjepana Tvrdka I., leta 1391, Srbija na Vidovdan leta 1389
Hrvaška je na zahodu takšna kot za časa Andrije II (torej brez Istre), na severu pa je izgubila ozemlja na levem bregu Kolpe. Kraji kot so Vinica, Črnomelj, Metlika, ki so nekoč spadali pod zagrebško škofijo, so od 12. stoletja naprej dokončno pod Kranjsko, meja pa je trajno ostala na Kolpi, južno od Žumberačkega pogorja pa na rečici Bregani. V tem času so imeli kot močni deželni knezi pomembno vlogo grofje celjski. Poroka med Friderikom II Celjskim s Frankopanko na Hrvaškem ni ostala brez posledic. Vpliv grofov celjskih se je na Hrvaškem močno okrepil. Mejna črta, ki je delila celjske in frankopanske posesti na Sotli), je od 12. stoletja pa vse do danes ostala nespremenjena. V Istri se je nekoliko povečala beneška posest, predvsem na račun širitve obalnega pasu, preostali del Istre pa pripada Kranjski, kot eni od avstrijskih pokrajin, poseljeni s slovenskim prebivalstvom.
Zakaj so Hrvati mejo v Istri pustili pri miru? Lahko bi menili, da je bila zunaj njihovih interesov. Morda je res bila, a ta verjetnost je majhna. Bolj verjetno je, da se ob problemih, ki so jih imeli doma ali pa nasploh, niso upali zapletati v spore z avstrijsko monarhijo. Povedano drugače: Slovencev v Istri ni nihče ogrožal, nihče se ni dodatno naseljeval in nihče z vzhoda ni segal po njihovih ozemljih. Hrvati so imeli na drugih koncih države preveč opravka z madžarskimi kralji, ki os bili obenem tudi hrvaški kralji. Madžari kot vladarji so torej odločali o tem, kaj Hrvati nasproti avstrijski monarhiji smejo in česa ne. Lahko se vprašamo tudi takole: Ali je bilo madžarskim kraljem do tega, da bi se Hrvaška širila v Istro, ali pa so bili oni tisti, ki so želeli na zahodnih mejah ohranjati mir? Bodimo realni: če je bil madžarski kralj Sigismund III tudi rimski kralj in sin Karla Luksemburškega, če je bila njegova žena Celjska in so grofi Celjski gospodarili s Kranjsko, kaj pa je Hrvatom v zvezi z Istro sploh še preostalo? Morali so biti pokorni. Omeniti velja tudi, da so bili grofi Celjski tudi hrvaški bani. Sigismund je Hermanu II. Celjskemu v zahvalo za to, ker mu je v boju s Turki rešil življenje, podaril najprej Varaždin, nato Zagorje, Čakovec itn.Imenoval ga je za slovanskega bana, pozneje pa še za bana celotne Hrvaške z vsemi njenimi pokrajinami vred. Herman II. Je na Hrvaškem postal kraljevi namestnik – regent.
Ostaja preprosto dejstvo, da dokler so bili Hrvati pod madžarsko krono (pozneje v personalni uniji Avstrije in madžarske), in to je trajalo vse do razpada Avstro-ogrske monarhije leta 1918, se proti Istri niso ozirali oziroma se niso smeli ozirati, vsaj očitno ne.
