Domov >>
Odlomki iz knjige Zamolčana Istra
Povzetek ugotovitev, izvirajoč iz hrvaškega zgodovinopisja
Na podlagi objavljenih zgodovinskih podatkov hrvaškega zgodovinopisja lahko ugotovimo da:
Istra ni bila poseljena s Hrvati in da so jo pribežniki z ozemlja današnje Slovenije skupaj z avtohtonim prebivalstvom poseljevali že pred prihodom Slovanov ter tudi pred prihodom Hrvatov na Balkan;
Istra skozi celotno zgodovino nikoli ni bila sestavni del Hrvaške, niti ni bila pod njeno upravo;
Hrvaški ni pripadalo Jadransko morje v današnjem obsegu in da je bila v določenih obdobjih celo brez izhoda na morje oz. brez obale;
je Kranjska vključevala Istro in je imela izhod na morje v Kvarnerju;
avstrijska Ilirija, če preskočimo obdobje francoske okupacije, v okviru dežele Kranjske zaseda celotno Istro in obalo do Novega (danes Novi Vinodolski), poseljeno s Slovenci (Hrvaška takrat sploh nima morja);
je Hrvaška želela priključiti Istro k svojemu ozemlju, prvič v svoji zgodovini, kot zaveznica nacistične Nemčije, z razglasom Pavelića 9. septembra 1943, kar je Nemčija takoj preprečila;
sklicevanje na določbe Avnoja, kjer je bila enostranska volja Hrvatov celo kritizirana in odklonjena, pa ob dejstvu, da o notranjih razmejitvah ni bilo nič dogovorjenega niti določenega, nima pravne podlage za priključevanje in zasedanje Istre;
Cona B ni sestavni del Hrvaške, ampak je skrajno minimalno priznano območje Slovenije (čeprav v administrativni sestavi SFRJ), kot je to določil londonski memorandum in kar so podpisnice memoranduma vnesle v svojo kartografijo;
O posebnem statutu tega sporazuma in še posebno o njegovem 7. členu danes na Hrvaškem nočejo ne govoriti ne slišati. Ta člen memoranduma namreč pravi, da na ozemlju Istre ne bo nobenih sprememb, ki bi se nanašale na narodnosti in njihovo govorico. Hrvaška ne samo, da je to ignorirala, ampak je tistim slovenskim vasem, ki so se po letu 1954 iz narodnostnih ali jezikovnih razlogov želele priključiti Sloveniji, to preprosto prepovedala in jim ni dovolila niti slovenskih šol.
