Domov >>
Recenzije in ocene knjige
Boji okrog hrvaške straže
Tomaž Švagelj, 29.8.2008 19:44:00
"Istra je večno, tj. v zgodovini in sedanjosti, sporno območje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. O njej smo nedavno tega dobili ilustrirano knjigo Franca Kuneja Zamolčana Istra s podnaslovom Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito.''
Zgodovinar dr. Stjepan Srkulj (1869–1951) je bil profesor na varaždinski gimnaziji, dvakrat zagrebški župan, pisec zgodovinskih del z bibliografijo, ki presega 20 naslovov, in staro-jugoslovanski minister. Posredno je tudi za Slovence zanimiv zaradi knjige Hrvatska povijest u devetnaest karata (Zagreb 1937, ponatis 1941), predvsem tistega dela, ki se nanaša na Istro.
Že junija 1927 je šel z Antejem Pavelićem v Italijo, kjer so se pozneje, s pomočjo režima, vojaško urili hrvaški ustaši. Sodeloval je pri nastajanju tajnega Pavelićevega elaborata Hrvatsko pitanje, dokončanega oktobra 1936 in namenjenega nacistični Nemčiji. Srkuljeva Hrvatska povijest je izšla slabega pol leta pozneje. Kot je bilo tajno takratno Pavelićevo sodelovanje z italijanskimi fašisti, je verjetno tudi Srkuljevo delo Hrvatska povijest ostalo do ustanovitve NDH »bolj ali manj v tajnosti«, saj je bilo namenjeno predvsem strankarskim funkcionarjem in različnim vplivnim simpatizerjem. Povojna komunistična oblast je Srkulja upravičeno uvrstila med glavne Pavelićeve zgodovinarje in ga seveda izbrisala iz političnega in zgodovinskega spomina. Kuneju, ki preteklost raziskuje ljubiteljsko, »kljub prizadevanju ni uspelo najti zgodovinarja, ki bi o tem avtorju in njegovi knjigi kaj vedel«, pri naših sosedih pa je leta 1996 izšla nova razširjena izdaja s Tuđmanovim uvodom, v katerem prvi predsednik Republike Hrvaške »delu in avtorju pripisuje nenadomestljiv pomen«.
Zdaj pa k Istri. Težko bi rekli, da iz knjige Zamolčana Istra (238 str.) glede pripadnosti ozemelj izvemo kaj bistveno novega. In tudi na nedavni tiskovni konferenci novega Zavoda za varovanje narodne dediščine »25. junij« smo med predstavitvijo zelo zanimivega zemljevida Slovensko-hrvaška meja in meje občin v Sloveniji večkrat slišali trditev, da »Piranski zaliv nikoli ni bil hrvaški«. Seveda ne, sicer pa tudi Savudrijski polotok v vsej zgodovini pred letom 1954 ni bil nikoli hrvaški. In če zanemarimo ožji pas ozemlja na skrajnem vzhodu polotoka in njegovo pripadnost do začetka 12. stoletja, lahko to mirne duše trdimo tudi za celotno Istro. Od tam do Piranskega zaliva je še daleč (do nove hrvaške imenoslovne cvetke »Savudrijska vala« seveda še dlje). Kar se tiče tega zaliva, sploh ne more biti dvomov: kdor je hodil v šolo v času nekdanje skupne države, se morske meje med jugoslovanskima republikama najbrž spominja že z zemljevidov v takratnih učbenikih in šolskih zgodovinskih atlasih. Ne le v republiškem, tudi v zveznem merilu je bila povsem nesporna.
Kar je v omenjeni Srkuljevi knjigi, ki je Tuđman ni mogel prehvaliti, posebej pomembno, je dejstvo, da pri tem ne gre za nekakšno »jugosrbsko« protihrvaštvo ali sedanjo slovensko nacionalistično propagando, kot današnje slovenske argumente soglasno prikazujejo (ne)uradni hrvaški krogi, temveč je vse zapisano in tudi narisano z njihovo roko. V njej je namreč veliko zanimivih zgodovinskih kart, ki so danes v Zamolčani Istri lepo reproducirane. Pustimo zdaj ob strani dejstvo, da Kunejev slog in jezik nista ravno zgledna, da (zlasti začetni in še nekateri poznejši) deli besedila zvenijo kot dolgo pismo bralca, z obilico drobnih nepotrebnih ponavljanj in nekaterih vsebinskih nedoslednosti, še zlasti pa to, da avtor ni poklicni zgodovinar. Nič od tega namreč ne more spremeniti dejstva, da sta Franc Kunej in založba Debora z Zamolčano Istro spravila v javnost pomemben hrvaški zgodovinski vir, ki lahko Sloveniji v dvostranskih pogajanjih in še zlasti pri morebitni arbitraži o državni meji nedvomno koristi.
Skrajno levo se vidi edini del(ček) Istre, kije bil sploh kdaj v zgodovini pod hrvaško jurisdikcijo. In sicer od približno leta 960 do 1070, kar se je (za skoraj ves polotok) spremenilo šele po koncu druge svetovne vojne. Sklep v prid Hrvaški je sprejel vrh takratnega nedemokratičnega režima.
Zamolčana Istra
Demokracija, 1.8.2007
Založba Debora je izdala knjigo Franca Kuneja Zamolčana Istra s podnaslovom Kaj nam je bilo Slovencem do zdaj prikrito? V njej avtor piše o knjigi hrvaškega zgodovinarja dr. Stjepana Srkulja Hrvatska povijest u 19 karala, ki jo je izdal leta 1937. Domnevno naj ne bi bila namenjena širši javnosti, ampak za potrebe hrvaškega nacionalističnega voditelja Anteja Pavelića. Za Slovence je Srkuljeva knjiga za-nimiva predvsem zato, ker je v njej s strani uglednega hrvaškega zgodovinarja natančno dokazano, da Istra nikoli v zgodovini ni bila hrvaška. To je sicer znano, vendar si lahko zdaj v Kunejevi knjigi preberemo, kako so na to problematiko gledali Hrvati. V knjigi je ob-javljena tudi vrsta zanimivih zemljevidov.
