Domov >>
Zgodovina Istre
Zgodovinski zemljevid št. 19 - Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (poznejše Kraljevine Jugoslavije - leta 1929)
1. decembra 1918 se je na Balkanu konstituirala nova država Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, torej država treh narodov.
Na zgodovinskem zemljevidu je prikazana sestava te novonastale države, medtem ko Srkulj nič ne govori o slovenskem ozemlju.
Opredelil je vsa ozemlja jugoslovanskih narodov (razen Makedonije, ki je sploh ni imenoval, ker Makedonci niso predstavljali konstitutivnega naroda in Slovenije, ki jo na zemljevidu nadomeščata Kranjska in Štajerska).
Srkulj je to verjetno storil namenoma. Nova država se je imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (in ne Kranjcev in Štajercev), zato je naziv ''Slovencev'' na zemljevidu zavestno zamolčan. Očitno je bila že v času pred drugo svetovno vojno v določenih nacionalističnih krogih na Hrvaškem prisotna bodisi želja po neobstoju Slovencev in od tod tudi omembe ''alpskih Hrvatov'', kar se je pozneje občasno pojavljalo tudi ob osamosvajanju Slovenije in Hrvaške leta 1991.
Ali je lahko narod, ki razmišlja o neobstoju sosednjega naroda, v resnici njegov prijatelj?
V Srkuljevem delu je Slovenija omenjena samo enkrat pod svojim imenom, in sicer na strani 83. V tem delu prikazuje kako in iz katerih pokrajin se je konstituirala Kraljevina SHS, in omenja, da so v kraljevino vstopile tiste pokrajine, ki jih je morala Avstro-Ogrska prepustiti osvobojenim narodom (v tem primeru Slovencem): Južna Štajerska, del Koroške in Kranjska. Pri tem posebej omenja, kako je Kranjska vstopila v Kraljevino SHS. Srkulj pravi ''b/Kranjska – brez tistega dela (2.100 km²), ki je pripadel Italiji". Pri seštevku površin je omenil skupno površino tokrat – Slovenije. To pa je tudi njegova edina omemba konstitutivnerga dela kraljevine SHS z njenim nacionalnim imenom.
Pomembno pri tej navedbi je to, da se je Srkulj dobro zavedal, da so Italijani leta 1919 dobili slovensko zemljo. Slovenci kot avtohtoni prebivalci Istre pa so s tem, da so Istro dobili Italijani, dobili svojega tretjega okupatorja.
Nova državna tvorba je bila priznana 10. 10. 1919 na mirovni konferenci v St. Germainu. Na tej konferenci se je Slovencem zgodila zgodovinska krivica. Zavezniki, zmagovalci v 1. svetovni vojni, so najprej nameravali celotno Istro s Trstom vred priključiti Sloveniji (ameriško gledanje v Wilsonovem programu), a tega niso storili. Kljub prvotnim usklajenim stališčem in ameriški podpori so Slovence izigrali, nekaj pa so k temu pripomogli tudi Srbi pod vodstvom Petra I. Karađorđevića. Srbija si je namreč obetala izhod na Egejsko morje na račun zavezništva s Francozi na solunski fronti, zato je po že sklenjenem dogovoru /za hrbtom Slovencev) predstavnik novonastale države dr. Trumbić (po narodnosti Hrvat!?) zaveznikom sporočil, da želi Kraljevina SHS poleg izhoda na Egejsko morje tudi ozemlja v Dalmaciji in se s tem odreka Trstu in Istri. Seveda bi s tem največ pridobili Hrvati, manj Srbi, račun pa smo plačali Slovenci. Slovenskim predstavnikom sodelovanje na mirovni konferenci in s tem uveljavljanje narodnostnih zahtev ni bilo omogočeno.
Tako sta bila Istra in Slovensko primorje namesto Sloveniji dodeljena Italiji kot nagrada za sodelovanje na strani zaveznikov proti Avstro-Ogrski.
Srkuljev zgodovinski zemljevid št. 19 prikazuje državno mejo med Italijo in SHS v Kvarnerju z Reko v Italiji. Reka tudi po končani 1. svetovni vojni ni postala hrvaška.
Zavezniki so z ozemljem, naseljenim s Slovenci, poravnali svoje obveznosti do Italije (tajni sporazum iz leta 1915) ne glede na zamisli in etnografska načela ameriškega predsednika Wilsona.
Tako se Srkuljeva Hrvaška zgodovina na 19 zemljevidih končuje. Leta 1941, ob nastanku Neodvisne države Hrvaške (Nezavisne države Hrvatske), so Srkuljevo knjigo ponovno natisnili.
Hrvaški zgodovinar dr. Josip Lučič pa je v času hrvaške samostojnosti, ko je Hrvaško vodil njen predsednik dr. Franjo Tuđman, 1996. leta izdal ponatis Srkuljeve knjige z dodatkom.
Vanj je dodal še šest zgodovinskih zemljevidov (od št. 20 do 25) in jih tudi po svoje komentiral. Po svoje pomeni, da teh komentarjev ne bi smeli jemati kot povsem resnične (verodostojne), ker so po našem mnenju sporni. Lučićeve trditve se namreč ne ujemajo z logičnim zaporedjem dogodkov tistega časa.
Vsekakor so dogodki iz druge svetovne vojne in po njej za Slovence in za Istro nekaj prav posebnega. Položaj Slovencev v Istri je v času, ko se v njej izvaja hrvaška zakonodaja in hrvaška globalistična strategija, morda še težji, kot so bili prejšnji.
