Domov >>
Tribuna - povej kaj misliš
NIČ NAM NI TREBA HITETI Z ARBITRAŽNIM SPORAZUMOM!
Tone Pelc, Maribor, 6.5.2011
Nič ni treba hiteti z arbitražnim sporazumom. Prvič bomo videli, kje je Slovenija. Slovenci do sedaj nismo imeli zgodovinskega atlasa, ki bi zajemal celotno slovensko zgodovino, čeprav je znameniti Kozlerjev zemljevid Slovenske dežele nastal že leta 1848 in izšel leta 1853.
Konec septembra 1991 smo bili v Nerezinah na otoku Lošinju s hčerkama Nino in Barbaro. Stari pomorski kapitani, g. Babić - Titov osebni priatelj in soborec mi je dejal: ''Tone, celotna Istra je vaša. Ne pozabite tega!'' Tudi drugi kapitani so temu pritrdili. Kako je torej mogoče, da to vedo Hrvati, Istrijani, Lošinjani - naši profesorji zgodovine pa ne!
Slovenski zgodovinski atlas je kot pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historične kartografije naša ključna nacionalna izdaja in eden izmed slovenskih državnotvornih temeljev, ki nas zgodovinsko, kulturno in identitetno potrjujeta v samozavesti. Avtorji tega temeljnega zgodovinskega dela so ugledni domači strokovmjaki: France M. Dolinar je diplomiral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani in iz cerkvene zgodovine na Gregoriani v Rimu, kjer je leta 1976 tudi doktoriral. Aleš Gabrič je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani zgodovino in geografijo, leta 1990 na isti fakulteti magistriral in leta 1994 doktoriral. Miha Kosi je študiral zgodovino in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral, leta 2001 pa doktoriral z disertacijo 'Promet kot eden temeljev gospodarskega razvoja na Slovenskem v srednjem veku'. Tomaž Nabergoj je študiral zgodovino in arheologijo in magistriral iz arheologije. Boris Golec je diplomiral iz zgodovine, magistriral in doktoriral na temo razvoja in družbene strukture meščanskih naselbin na Dolenjskem in Notranjskem do srede 18. stoletja. Mateja Rihtaršič je znanja klasične kartografije nabirala na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani.
Slovenski zgodovinski atlas pripada vsem Slovencem, saj so v njem zarisane korenine celotnega slovenskega naroda, predvsem pa je namenjen vsem, ki lastno zgodovino dožilvjajo kot del svoje identitete, hkrati pa jo razumejo tudi kot širšo kulturno in civilizacijsko vrednoto. Prav zato je Slovenski zgodovinski atlas tako atlas tistih, ki spoznavajo našo zgodovin, kakor tudi tistih, ki ustvarjajo našo prihodnost. Torej, vredno je premisleka, kako se bomo Slovenci opredeljevali do zgodovinsko svojih ozemelj. Predvsem pa vsi mi, ki nam ni vseen, kako so se posamezniki površno in malomarno opredeljevali do tega vprašanja. Ta vprašanja so že bila opisana tudi v Zgodovini Slovencev , ki jo je napisalo 16 avtorjev in je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1976.
Že v stari Jugosalaviji (Kraljevini SHS) je bilo znano, da je bil Sušak nad Reko del slovenskega ozemlja. Prav tako številne župnije po Istri, Krku, Cresu in Lošinju, pa tudi Krška škofija je bila slovenska. Večina narodnozavednih Slovencev ve za to. Morda bi bilo zanimivo, če bi naši kartografi pogledali v kataster Cresa in Lošinja in morda bojo od presenečenja pozabili zapreti usta! Oseba iz naše pretekle zgodovine je vpisana v zemljiški kataster otoka v lošinjskem arhipelagu. Morda v zameno za zaledje Istre.
ARBITRAŽNI SPORAZUM S HRVAŠKO: ZAKAJ SEM ''PROTI''
Dr. Franc Brglez, 25.5.2010
Drage Slovenke in Slovenci!
Pišem, ker me skrbi izid referenduma 6. junija letos. Upam, da bo izid "proti arbitražnemu sporazumu" tako enoten in odločen, kot je bil prepričljiv referendum o osamosvojitvi Slovenije - prav zato je potrebno, da se ga udeležite v čim večjem številu. Sam bom volil po pošti iz Severne Karoline v ZDA in iz mojega zornega kota vidim stvari drugače, kot bi jih mogoče videl, če bi živel bližje. Veliko slišimo o "pogumu in razumu", vendar preveč je nepotrebnih tematik in dogodkov, zavajanj, sprenevedanja in temnih laži, ki nas načrtovano delijo, premalo pa je svetlih dejanj, ki bi vzpodbujale narodno sožitje. Kje je "pogum in razum" ter sposobnost imenovati izkušene diplomate za veleposlanike, tudi v dveh ključnih državah: Italiji in Hrvaški?? Kje je "pogum in razum", kjer bi nas prestiž predsednika Slovenije in vlade Slovenije lahko prepričala o njihovih sposobnostih zagotoviti pravice in nekorupcijsko razdelitev denarnih sredstev vsaj za invalide v lastni državi?? To je samo majhen delček žalostnih dogajanj, ki polnijo slovenske novice ta teden. Dejstvo, da se takšna in slična dogajanja kopičijo in kopičijo, brez uspešnih ukrepov, je temelj za dvome, ki se mi porajajo o verodostojnosti, sposobnosti, iskrenosti in narodni zavesti tistih, ki so sedanji arbitražni sporazum oblikovali in ga danes zagovarjajo.
Dovolite mi še dva odstavka, zakaj bom volil "proti" sedanjemu arbitražnemu sporazumu.
(1)
Predsednik Danilo Türk, preden nas prepričujete" o pogumu, da volimo za arbitražni sporazum" in s tem žalite vrednoto kot je "pogum Slovenk in Slovencev", se spomnite na "pogum in razum" prepričljive večine Slovenk in Slovencev, katerih sposobnost, požrtvovalnost in narodna zavest je pripeljala do samostojne Slovenije. Vprašajte se in odgovorite nam, kje je danes in kje je bil v preteklosti **vaš pogum**:
-- pogum, da bi podprli zavedne Slovenke in Slovence v gibanjih pred letom 1990, ki so pripeljali do osamosvojitve v letu 199;
-- pogum, da bi podprli zavedne Slovenke in Slovence pri organizaciji Manevrske Strukture Narodne Zaščite v letu 1990;
-- pogum, da bi se v letu 2008 dostojno in iskreno poklonili žrtvam v Hudi jami in obsodili zločin in zločince, namesto, da delite Slovenke in Slovence z ošabnim govoričenjem o prvo- in drugo-razrednih temah;
-- pogum, da bi v letu 2009 nasprotovali in zavrnili procese rehabilitacije voditeljev represivnih organov, ki so branili represivno ideologijo, tudi za ceno nedolžnih življenj Slovenk in Slovencev doma in po svetu. Ideologijo, ki jo mogoče še vedno malikujete;
-- pogum, da vsaj med nedavnim sejmom knjig najdete način, ki konkretno daje priznanje slovenski knjigi, slovenskim pesnikom in pisateljem, namesto, da kupujete knjige tujih založb in, z očitnim ponosom, predstavljate tudi naslov izbrane knjige: Choose Your Weapon (Izberi svoje orožje);
-- pogum, da se prepričljivo opredelite ter postavite na stran Slovenk in Slovencev, ki se jim je dogodila in se še dogaja krivica, tako od pravice dostopa do lastne zemlje v Slovenski Istri, do neplačil socialnih prispevkov, plač in kriminalnega izigravanja preštevilnih delavcev celo v podjetjih v lasti države, do malih podjetij, ki tudi pravno ne morejo izterjati plačila za opravljeno delo, do korupcije in moralnega zloma v sodni praksi in vladnih ministrstvih, itd. ‒ ta lista je žal predolga za ta članek.
(2)
Premier Borut Pahor, prepričali ste me o svojem političnem pogumu. Pokazali ste ga, ko ste v začetku mandata imenovali Dimitrija Rupla za svojega svetovalca, pokazali ste ga, ko vas zavajajoče obtožbe o Barbari Brezigar niso prepričale. Pokazali ste ga tudi v dogovarjanju o meji s Hrvaško, čeprav je očitno, da se Hrvati pogajajo z figo v žepu. Žal ste obkroženi s svetovalci, v parlamentu in izven, katerih interesi so predvsem ostati na oblasti za vsako ceno in obdržati vajeti do državnega in tajkunskega kapitala zase in za svoje prijatelje. Takšni interesi se globoko razhajajo od pričakovanj večine Slovenk in Slovencev. Minimalna pričakovanja Slovenk in Slovencev, v direktnih pogajanjih s Hrvaško glede meje na morju, se lahko strnejo v dveh stavkih:
(A) Slovenija ima danes mejo na morju z Italijo, z mednarodnimi vodami, in s Hrvaško, ki pa meje z Italijo nima.
(B) Če Hrvaška ne pristane na mednarodni obvezujoči dogovor o tej meji **še pred vstopom v EU**, se bo problem meja in tudi vstopa Hrvaške v EU razrešil na mednarodni konferenci, kjer se bodo **vse meje** razpadle Jugoslavije določile na konferenci, kjer bo Slovenija zagovarjala svoje meje na podlagi pravičnosti in odločb iz cone B (http://sl.wikipedia.org/wiki/Svobodno_tržaško_ozemlje ).
Očitno so vas sedanji svetovalci prepričali in pripeljali do naivne zablode, ki jo sedaj zavzeto in s ponosom zagovarjate kot "sporazum o arbitraži". Ne privoščim vam obsodbe zgodovine, kakršno je doživel Neville Chamberlain, ko se je v letu 1938 vrnil s pogajanj iz Münchna, ponosno in naivno mahal z dokumentom v roki ter izjavil "Mir za naš čas". (http://en.wikipedia.org/wiki/Peace_for_our_time).
Še vedno pa je čas, da si tako sam kot tudi predsednik Türk častno izbrišeta, v besedah slovenskega rodoljuba izrečene pred nekaj tedni, madeže o "kolaboraciji z okupatorjem slovenske zemlje in morja". To bi bilo eno od takšnih svetlih dejanj, ki bi lahko veliko pripomoglo tudi k narodnemu sožitju.
Drage Slovenke in Slovenci, volite 6. junija letos v polnem številu, in volite "proti arbitražnemu sporazumu".
Dr. Franc Brglez
http://web.me.com/fbrglez/
http://web.me.com/fbrglez/Site/About_Us.html
http://web.me.com/fbrglez/Site/Pisma/Pisma.html
IZGUBILI SMO ISTRO, ALI BOMO TUDI MORJE?
Uredništvo, 11.5.2010
Hribar: Sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem"
11. 5. (STA) - Slovensko panevropsko gibanje je v Ljubljani pozvalo k zavrnitvi arbitražnega sporazuma na referendumu 6. junija in za "izgon Hrvaške z zasedenih ozemelj". France Bučar, Tine Hribar in Boris Pahor so menili, da ni potrebna arbitraža, ampak "pošten" dogovor s Hrvaško, sicer ta ne bo vstopila v Evropsko unijo.
Hribar je celo menil, da je arbitražni sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem", zadnji akt v popuščanju Hrvaški, ki "si je vseskozi prisvajala slovensko ozemlje". "Mi imamo vojno stanje brez vojne napovedi," je še dejal. In zdaj bo Slovenija preko arbitražnega sodišča to ozemlje dokončno izgubila, medtem ko bo Hrvaška v vsakem primeru samo pridobila, nič pa ne bo izgubila, je menil Hribar, ki je pozval k odločni zavrnitvi sporazuma na referendumu.
Predsednik gibanja Bučar je poudaril, da pri odločanju o arbitražnem sporazumu pravzaprav ne gre le za mejo, "ampak za vprašanje obstoja Slovenije". Arbitraža po njegovih besedah pravzaprav sploh ni potrebna, ampak potrebujemo zgolj ugotovitveni postopek, kaj sta državi imeli ob osamosvojitvi, torej 25. 6. 1991.
Toda ker se je Hrvaška temu datumu po mnenju Bučarja odpovedala z izjavo, ki jo je sabor sprejel ob ratifikaciji arbitražnega sporazuma (da nič v sporazumu ne zagotavlja Sloveniji, da ima teritorialni stik z odprtim morjem), je potrebno začeti pogajanja na novo. To pa bi moralo potekati v smislu pogovorov o nasledstvu po Jugoslaviji.
Pahor se obnaša kot Kardelj
Tako Hribar kot Bučar sta ostro kritizirala predvsem premiera Boruta Pahorja, češ da se obnaša kot v komunističnemu sistemu, ko trdi, da je arbitražni sporazum dober, ker on tako pravi, da je. Podobno, kot se je včasih reklo, da je to dobro zato, ker je to rekel Kardelj, je dejal Bučar.
Na novinarska vprašanja, kje so argumenti za trditve, da je, kot pravita, sporazum slab in "poln lukenj kot švicarski sir", Hribar na primer odgovarja, da sporazum Sloveniji ne bo zagotovil neposrednega stika z odprtim morjem, pa čeprav sporazum določitev tega stika nalaga kot dolžnost sodišču.
Na vprašanje, ali ne bo razsodba sodišča brezpredmetna - in torej neobvezujoča, če ne bo naredilo tistega, kar mu je naročeno, pa je Hribar odgovoril, da bo sodišče pač avtonomno in da proti njegovi sodbi tudi ni možen priziv, če ne bo izpolnilo nalog, ki so zapisane v arbitražnem sporazumu. "Pomembna je bitka za interpretacijo," je dejal.
Po Hribarjevem mnenju bo trajalo najmanj 10 let, da bo sodišče sprejelo odločitev
Poleg tega pa bo po Hribarjevem mnenju trajalo najmanj deset let, preden bo arbitražno sodišče odločilo, kje je meja, med tem pa ima sodišče v skladu s sporazumom pravico, da sprejme vse ukrepe za zavarovanje sedanjega stanja. "Torej nam bodo zaprli usta za 10 let," opozarja Hribar.
Ob tem je menil, da si pri svojih 70 letih ne more privoščiti, da bi umrl, ne da bi vedel, kaj se bo zgodilo glede Hrvaške. Zato je potrebno sporazum zavrniti in prisiliti Hrvaško k umiku z zasedenih ozemelj ter v pogajanjih doseči pravično mejo. Sicer Hrvaška ne bo vstopila v EU, je še poudaril Hribar, pri čemer sta mu pritrdila tudi Bučar in Boris Pahor.
Slednji je tudi ocenil, da je vse skupaj posledica tega, da "Slovenija, že odkar je država, ne nastopa kot država" in to od vlade Lojzeta Peterleta naprej. Slovenija bi se morala s Hrvaško dogovoriti kot država, ne pa se zanašati na pomoč arbitraže, ki ne garantira, da bo Slovenija dobila tisto, kar je njeno, je poudaril Pahor.
Bučar in Hribar sta sicer na koncu pojasnila, da nista "proti dogovarjanju", da pa nasprotujeta arbitražnemu sporazumu. Boljša alternativa bi bila po njunem mnenju mediacija. Pa tudi status quo ne bi bil katastrofa, saj bi to pomenilo tudi, da Hrvaška ostane zunaj EU, je še dejal Hribar.
Istrščina
Anže, 2.12.2009
Poslal bi vam Istrsko-hrvaški slovar, pa nimam neposrednega e-poštnega naslova. Našel sem ga že pred časom na spletu, pa ironično pri velikem številu besed Hrvati lažejo samim sebi. Te besede so namreč v slovenskem jeziku splošno znane, medtem ko je hrvaški prevod drugačen. Seveda je veliko število besed italijanskega izvora, ki pa ne govorijo nič v prid Hrvatom. Lep pozdrav.
Izredna knjiga, upam da nam uspe dobiti nazaj vsaj del istre, najbrž le brez arbitraže.
KATERI ZEMLJEVIDI SO V KNJIGI ZAMOLČANA ISTRA?
Franc Kunej, 14.9.2009
Vsi zemljevidi v knjigi ZAMOLČANA ISTRA so povzeti iz originalne knjige dr. Srkulja HRVATSKA POVIJEST U 19 KARATA iz leta 1937. Zgodovinar dr. Lučić pa je za 2. izdajo napisal še del od leta 1937 do 1991 in jo opremil še s 6 zemljevidi, tako da nosi ponatis 25 zemljevidov (19+6). Prvih 19 zemljevidov je povzetih po 1. izdaji dr. Srkulja, ostali pa so naknadno dodani.
Lep pozdrav, Franc Kunej.
