Domov >>
Zgodovina Istre
Zgodovinski zemljevid št. 16 – Nastanek nove Dalmacije, razvoj Dubrovniške republike, Napoleonova Ilirija
V času Napoleonove vladavine ostaja Hrvaška v mejah med Savo in Dravo. (Napoleon je leta 1809 po bitki pri Austerlitzu združil nekaj pokrajin v eno upravno enoto pod imenom Ilirske province. Od pokrajin, ki so bile pod avstrijsko monarhijo, je Napoleon v novonastale Ilirske province zajel Koroško, Kranjsko, Istro s Kvarnerjem, levi breg reke Soče in Trst. Hrvaški je odvzel vsa ozemlja južno od Save, celotno Dalmacijo z otoki, tako da je bila njegova tudi celotna jadranska obala od Tržaškega zaliva pa skoraj do Bara v Črni gori.)
Ne samo, da v času Napoleona Hrvaška nima svojega morja, ampak je tudi po padcu Napoleona, ko se je znova restavrirala habsburška oblast in z njo Vojna krajina, jadranska obala ostala pod upravo Vojne krajine, in to v enakem obsegu kot pred Napoleonovo zasedbo. Preostala področja, ki jih je Napoleon združil, pa je Avstrija zadržala kot avstrijsko Ilirijo, ki je zajemala Koroško, Kranjsko, celotno Istro, levi breg Soče ter otoke Krk, Cres in Lošinj (z vsemi manjšimi otoki v okolici).
Ko Srkulj v svoji knjigi našteva pokrajine, ki jih je Napoleon združil v Ilirske province, zelo skrbno pazi, da ne bi Istre povezal s Kranjsko. Poleg ostalih pokrajin našteva ''Avstrijsko Istro'', Kranjsko itd. Pri tem pa pozablja, da je na prejšnjih straneh, vse od frankovske nadvlade naprej, Istro vključeval deloma pod Beneško in deloma pod Kranjsko. Tudi logike pri tem ni, saj je, gledano z avstrijske strani, Istra nadaljevanje Kranjske. Sama Istra je bila v avstrijskih časih vedno obravnavana v kontekstu s Kranjsko in nikoli kot Avstrijska Istra. Ta Srkuljeva tendenciozna delitev je imela že zelo zgodaj svoj smisel, seveda če se ga pravilno razume.
